TURČIJA – GRČIJA 2008

 

11.10.2008      05:30  

Prijava, «čeking« kart, čakanje na polet. Čas si krajšamo že na vse zgodaj z avstrijskim pivom. Pristanek v Dalamanu po planu. Na letališču nas pričaka Borči in turški šofer mini busa. Vožnja do Marmarisa v čudovitem vremenu je trajala kako uro. Naša marina je kakih 6 km južneje od Marmarisa. Je majhna in nima trgovine, zato se odpravimo v Marmaris. Naša Bavaria 44 »SIMI«, ki pluje pod grško zastavo, bo pripravljena  šele ob 14 uri. Najamemo taxi in vseh osem +šofer se zbašemo v njega (kakšen avto je že bil?). Udobje enkratno, se sreča , da ni bilo poletne vročine. Kratek ogled mesta, prvo srečanje s turško hrano ( »meza+efes), sledi nakup hrane in pijače (efes, wiski imamo iz »dutya«), najem dveh taxijev in vrnitev v marino Pupa ,okrog 15:00.Barka je pripravljena, dobimo ček listo-cca 5 drobno tiskanih strani ( nemško/angleško). Bili smo kar malo prestrašeni, kako bomo vse »prečekirali«, saj še vseh izrazov nismo razumeli. Pa je nekako s skupnimi močmi le šlo. Na koncu smo dobili natančna ustna navodila o opremi, motorju, sidranju, ravnanju ob nevihtah itd.

Zelo pohvalno od šefe marine. Navtične karte so bile«nikakve« 1:150000, pa tudi karta v GPS je bila bolj igračka, kot kaka pomoč. Se sreča, da smo imeli Marjanovo knjigo in fotokopije g.Zebca. Izplujemo ob 16:30. Cilj našega prvega priveza je zaliv Ciftlik, kakih 11 nm od Marmarisa. Tja pridemo proti večeru (jadra+motor) in se sidramo na globini cca 7 metrov. V zalivu kar močno piha in veter stalno obrača smer, vendar je sidro dobro prijelo, tako, da prespimo brez problemov.

 

 

 

12.10.2008      09:30  

Zjutraj damo »byboat« v vodo (Bojan,Igor,Jože) pa na obalo po kruh. Kruh dobijo domač, seveda vmes degustirajo tudi alkohol ( žganje OK, vino nikakvo), tako, da sklenemo, da ostanemo pri raki-ju in efesu. Po zajtrku kmalu ugotovimo, da je zaloga iz »dutya« že skoraj pošla, kar nas je navdalo z grozo, saj je prvi kraj, kjer si lahko dopolnimo alkoholne zaloge, šele v Bozborunu.Izplujemo s pomočjo genove in motorja ( za vsaki slučaj).Naš cilj je lep zaliv med obalo in otočkom Arap Ad, kjer je krasna plaža. Tukaj je v tem času prava divjina, tako, da lahko uživamo v  poležavanju na plaži ter plavanju v čisti vodi.

Popoldne odjadramo proti zalivu Serge Limany. Ni treba posebej povdarjat, da je  naš Enc stalno »nekaj« vlekel za krmo, tako, da smo dan na poti proti Limaniyu, že imeli pravo »uzbuno«, ker je nekaj močno zvilo njegov »štap«. Ob  hitrem manevru krmarja Bojana, je Encu uspelo na krov potegniti prav lepo palamido.V Serge L.je tudi restavracija, ki je pa nismo obiskali, ker nas je prijazen neznani navtičar s svojo pripombo v peljaru, opozoril, da tu  cenovno »ropajo« naivne turiste. Že v prihodu v ozek dolg zaliv nas pričakajo domačini; nas privežejo s krmo na kopno, mi pa na bojo, tako, da jadrnica ni ponoči niti »mrdnila«. Na večerjo v rest. nismo šli - smo si raje sami pripravili ribico. Danes smo prevozili 20,0 nm.

Ob nas je bila privezana jadrnica s posadko z daljnega  vzhoda.; japonska družina iz Kalifornije ( Mr.& Mis ) in sin s punco ( živita v ZRN) ter najeti skiper, ki pa smo ga videli šele naslednji dan, ko so izpluli. Mr.«Japi« je imel resnično svojsten stil prsnega plavanja, tako, da nam je takoj padel v oči. Še bolj pa nas je navdušil in spravil v dobro voljo njegov »eleganten« skok na glavo. Ker nas je tako dobro zabaval, smo ga povabili na prezadnji »drink«wiskiya, ki smo ga še stisnili iz steklenice ter nato poslušali njegov delni življenjepis. Kljub relativno večernemu času in temu ustrezno ohlajenemu ozračju je kar dolgo vstrajal na naši »Simi«.

 

 

 

13.10.2008      09:00  

Zjutraj ob jutranji kavici smo spet lahko občudovali Mr.«Japi«, ki je že veselo plaval po zalivu in, ko nas je videl, nas je nemudoma  obiskal. Med tem je njegova žena na krmi izvajala jogo ter se istočasno pogovarjala in mahala okrog sebe, tako, da v začetku nismo vedeli ali se s kom krega ali vadi. Šele, ko nam je Mr. razložil, da tudi on vsak dan vadi jogo in nam je pri tem prezentiral svojo gibčnost, tako, da se je z glavo dotaknil naše palube (stegnjene noge), smo vsi prisotni odprtih ust strmeli v njega, saj je »dečko« sigurno imel kar precej več let kot naš najstarejši član posadke.

Japonska posadka je kmalu izplula, pa tudi mi smo jo kmalu mahnili naprej. Prijeten veter okrog 15 vozlov v bok, nam je omogočil lepo jadranje med Rodhosem in turško obalo proti rtu Karaburum. Za rtom je veter malo pojačal in spremenil smer, tako, da smo jo mahnili proti grškemu otoku Simi od koder smo imeli dovolj višine za jadranje proti metecu Borzurum. V pristanišču smo našli lep privez ob sami lučki kapetaniji ( cena 15 EUR), kjer smo se lahko oskrbeli z vodo in elektriko.

Potem pa po mestu - prvo na pivce in v trgovino po hrano in raki. Prijazen Turek na  je skoraj zvabil v svojo novo restavracijo, no na srečo je blizu naše barke vezal tudi prijazen Anglež z družino, ki nam  je med pogovorom zaupal kar nekaj primernih restavracij na turški in grški obali. Opogumil nas je tudi, da smo se odločili obiskati plažo na grškem otoku Simi. Pred večerjo nam je Anc organiziral pitje  pravega turškega čaja v majhni gostilnici,nato pa smo jo mahnili do priporočene restavracije ob sami obali. Večerja  ob svečah , turški hrani in pivu, je hitro minila in odpravili smo se počivat, saj nas je zjutraj še čakal obisk bazarja. Do Borzuruma prevozili 19,0 nm.

 

 

 

14.10.2008      09:00

Po jutranji kavici, pot pod noge in na pot do cca 1,0 km oddaljenega bazarja. Tu je bilo kaj videti, tako,da smo se kar zadržali, kupili zelenjavo, sadje, začimbe ter malo vadili tehniko zbijamja cene. V mestu kupimo še kruh in izplujemo. Še zadnji pogled na pristanišče z mošejo, turške gulite in že se prebijamo skozi plitvino med otočki; smer otok Simi. Kmalu veter opade, tako, da motoriramo mimo otoka Nisos Simi in v prelepem zalivu s krasno peščeno plažo ter divjo plezalno steno, sidramo tik ob obali. Sledi kopanje, poležavanje na plaži, le Enc je v glavnem lovil ribe (nekaj jih je tudi nalovil) in  ob tem imel bližnje srečanje z neznano ribjo roparico, ki mu je v trenutku požrla že ujeto večjo ribo na trneku, odgriznila najlon in izginila neznano kam. Le kaj je to bilo? Pozno popolddne se odpravimo proti zalivu Dirsek na turški obali, ki smo ga izbrali za »nočenje« glede na vremensko prognozo (nevihte).

V zalivu je velika gužva ker so tu že vezane jadrnice (ruske posadke), ki so imele tega dne družinsko regato. Vezanih je vsaj 20 jadrnic, tako, da koncu zaliva ni bilo nič prostora. Končno najdemo primerno sidrišče blizu neke avstrijske jadrnice. V drugem poskusu nam sidro le zagrabi in nato se vežemo s krmo na obalo. Uporabimo dvojno vez, kar se nam je ponoči ob nevihti obrestovalo. Poslušamo ruske pesmi in gledamo ruske plesalke na admiralski ladji,resnično so si organizirali pravo »čago«. Nas med tem obišče nekaj domorodcev s spominki in drugo robo, vendar kakega večjega »kšefta« niso naredili.

Po večerji gremo počivat, zunaj pa se že pripravlja nevihta. Bliska in grmi, veter pojača in prične tudi močno padati dež. Sosede Avstrijce odtrga od priveza in morajo izpluti. Mi dežuramo s prižganim motorjem in čakamo ali bo sidro vzdržalo. Veter je mešal s vseh strani, tako, da smo lahko samo opazovali kako blizu podvodnih čeri ob obali smo že. Na srečo so vse vrvi vzdržale, tako, da smo se proti jutru, ko  je nevihta pojenjala, odopravili spat.nDanašnja routa je znašala 19,0 nm.

 

 

 

15.10.2008      09:00

Zjutraj skočimo še do restavracije, kupimo nekaj kruha, popijemo obvezni čaj, spoznamo neke avstrijske skiperje, ki so vozili Ruse. Ti nas presenetijo z izjavo, da smo iz Maribora in da so že večkrat peljali barke iz Kopra. Šele kasneje se nam je posvetilo od kod njihovo poznavanje našega stalnega bivališča. Nekaj nas je imelo oblečene majice našega društva Krmar in tam črno na belem piše ŠD Krmar Maribor.

Kmalu odplujemo iz zaliva in sledijo nam tudi nekatere ruske jadrnice. Izgleda, da bodo tudi danes imeli regato. Vozimo kombinirano motor-jadra ter iščemo primeren zaliv, da pozajtrkujemo. Vendar je vseh zalivih tako globoka voda skoraj čisto do obale, tako da se odločimo nadaljevati do otoka Kamerya Ad, kjer je lep zaliv in plaža. Med potjo srečamo ribiča ter se dogovorimo o odkupu 2 kg zlatega zobatca. Morali smo kar dobro mešetarit, da smo ga dobili za 40 EUR.

Ni bil poceni, a se je za večerjo zelo prilegel. Vreme je bolj deževno tako, da po zajtrku odplujemo naprej mimo zanimivega skalnatega otoka , ki je izgledal kot velika čer in dalje proti zalivu Kurucu Buki. Ker smo bolj zgodni, še malo jadramo proti otoku Simiju, nato se vrnemo v zaliv, ki je skoraj prazen,le katamaran in še ena jadrnica sta sidrani. Poleti pa mora biti tu prava »gužva«, saj je na obali turistično naselje. Sidro dobro prime in tudi globina bolj spominja na naš Jadran.

Noč je minila mirno, tako, da smo se vsi naspali , še posebno tisti, ki smo prejšnjo noč dežurali. Dolžina današnje toure 18,0 nm.

 

 

 

16.10.2008      09:30  

Po zajtrku odjadramo ( genova+motor) iz zaliva proti današnjemu prvemu cilju mestecu Datca. Zunaj na odprtem prav prijetno piha v bok, tako, da kar hitro napredujemo. Mestece Datca je kakor skoraj vsa ostala mesta na tem delu turške obale nastalo izgleda izključno radi morskega turizma . V glavnem same novogradnje, v pristanišču lesenjače guleti, na malem polotoku pa amfiteater.

Sidramo izven pristanišča, kar močno piha preko polotoka, tako, da se moramo kar potruditi,da najdemo dober oprijem za sidro. Sledi 2x prevoz posadke na kopno z našo »gumico« na vesla, saj je motor zatajil. Ogled mesta, nato najdemo lokalček na rivi; malo pomezimo in popijemo obvezni efes ter se odpravimo v trgovino, da obnovimo zaloge hrane in pijače. Ura je že pozno popoldne in preden se vsi vkrcamo na barko, smo že pošteno v »cajtnotu«. Nekaj časa še jadramo, potem veter upade, vklopimo motor in dalje proti Knidosu.

Veter spet pojača, bi bilo »fajn« za jadrat, a bi orcali, pa še noč prihaja. Tudi sidrišče v Knidosu  preko noči ni najbolj varno. Tako nadaljujemo z motorjem in v zaliv pridemo že v temi. Kar nekaj jadrnic je že sidranih in mi se zasidramo točno pod amfiteatrom saj neke zaščite pred vetrom v tem zalivu ni. Značilnost za ta del turške obale je, da so vetrovi ponoči močnejši, kot podnevi. In v tem zalivu veter tudi močno menja smer, tako, da ga ne priporočajo za sidranje. Mi smo se kar dobro »pripeli« na dno, tako, da smo v miru pričakali jutro. Danes je bilo prevoženih 32,0 nm.

 

 

 

17.10.2008      08:00  

Vstanemo bolj zgodaj, saj je v planu ogled ruševin antičnega mesta Knidosa, ki je imel včasi več kot 30.000 prebivalcev. Resnično je kaj videti. Ker imamo v planu še ogled mesta Bodruma, moramo kar pohiteti. Danes je potrebno priti do naše zadnje marine v Torgutreis, opraviti predajo barke in se »transportirati« v Bodrum.

Ogledamo si razvaline Knidosa, izplujemo in v glavnem vozimo na motor proti grškemu otoku Kos. Vreme je lepo in imamo prekrasen razgled na grške otoke in turško obalo. Tukaj je malo več ladijskega transporta in vidimo kar precej ladij, ki plujejo mimo nas, nekater niso imele sreče in tako opazimo neprostovoljno »zasidrane« na čereh.

Torgurreis je novozgrajeno turistično mesto, s prekrasno moderno marino. Že pred vhodom v marino nas pričakajo in nas usmerjajo do črpalke in nato do priveza. Predaja barke je hitra –kontrole ni in  vse bazira na zaupanju. Glavni povdarek je na anketi, kjer želijo zvedeti , kako smo bili zadovljni z barko in njihovimi uslugami.

Sledi čas za osebno higijeno in kar hitro smo že v minibusu na poti v Bodrum. To je resnično zanimivo in lepo obalno mesto. Želimo si ogledati staro trnjavo, a smo se žal predolgo obirali po mestu, tako, da so jo nam pred nosom zaprli. No nič hudega, saj imamo še marsikaj drugega za pogledati. Mesto živi tudi v tem letnem času 24 ur in trgovine, restavracije itd, ,delajo s polno paro. Nakupimo nekaj spominkov, še zadnja turška meza in pivo, vožnja nazaj v Torgutreis in okrog 24 ure že počivamo. Danes prevozili 22,0 nm.

 

 

 

18.10.2008      02:00  

Ob tej rani uri nas pobere turški šofer in nas zapelje do letališča v Dalamanu. Spet sledijo letališke formalnosti, slovo od Borčija, ki leti domov šele naslednji dan. Kmalu smo na letalu, sledi prijeten let do Dunaja, tam spet prestavljamo uro na naš čas, počakamo našega «taxista« Igorja, nadaljujemo z vožnjo z vmesnimi postanki ( kosilo, kavica) do Maribora.

Konec naše skupne poti- supermarket Mercator, kjer nas že čakajo naši domači taxisti.

 

 

 

KARTA  KRIŽARJENJA

 

 

Barka:         Bavaria 44 »SIMI«

Posadka:    Franc Ješovnik, Jože Kričej, Boris Polak, Bojan Bauman, Ernest Vončina, Franc Ratajc, Igor Borec, Boris Firm